Slovensko Kulturno Društvo Slavko Škamperle
Nastanek in ustanovitev
“12. julija 1945 se je v svetoivanskem Narodnem domu zbrala večja skupina kulturno-prosvetnih delavcev”, je zapisala Pavla Kolarič v zborniku Slovenska čitalnica pri Sv. Ivanu 1868-1968 in navedla, da je izvoljeni odbor na seji soglasno sprejel poimenovanje društva po Slavku Škamperlu, prvi svetoivanski žrtvi fašizma, 15. septembra 1945 pa je v veliki dvorani Narodnega doma potekal ustanovni občni zbor društva v okviru Slovenske prosvetne zveze. Medtem so od maja potekali tečaji slovenščine, obnovilo se je zborovsko petje, delovanje gledališko-glasbene skupine in orkestra tamburic. Pod Zavezniško vojaško upravo se je društvo moralo izseliti iz Narodnega doma in je dobilo zatočišče na Stadionu 1. maj, kjer neprekinjeno deluje in razvija svojo dejavnost v skladu z izročilom.
Delovanje
Društvo je začelo na prosvetnem področju: jezikovno znanje članov se je utrjevalo z zborovskim petjem, v gledališki oz. glasbenih skupinah, obzorja pa so jim širila predavanja in literarni večeri. Ob bogati pevski se je razvila samostojna kulturna dejavnost članov: pesniški večeri (Marija Mijot, Marko Kravos) in slikarske razstave (Milko Bambič, Klavdij Palčič, Ivo Petkovšek). Do 50-ih let prejšnjega stoletja je društveno telovadno skupino vodil Miloš Stergar, ob prenovi so mlajši telovadci postali prvi člani športnega zduženja BOR. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je društvo zašlo v krizo, bilo je nekaj oživitvenih poskusov, dokler ni leta 1991 prenovljeni odbor poiskal novo pot po starih vzorcih.
Osebnosti, ki so v društvu pustile izrazito sled
Milko Bambič, Vladimir Bartol, Pavla Kolarič, Antonija Kolerič, Josip Kravos, Drago Martelanc, Marija Mijot, Milan Schmidt, Niko Škamperle, Milček Škrap, Dora Trobec, Fran Venturini.